“BOLJE JE USTVARJATI SVOJE TRENDE, KOT SLEDITI DRUGIM …”

VOOM je premaknil meje in k sodelovanju pri projektu POSTANI VOOM MODEL 2013 povabil modno fotografinjo Vereno Mandragora iz Dunaja. V intervjuju nam je razkrila, kaj bo pri prijavljenih kandidatih iskala. “Modelom ni potrebno prejeti Zlatega globusa ali Oskarja za igro pred kamero. Pomembno je, da so naravni in da vedo, kaj počnejo. Ni potrebno, da znajo vse, pomembno je, da sami vedo kdo so in kaj znajo.” Je svetovala kandidatom. Verena nam je zaupala njene poti ustvarjanja v fotografiji, ter povedala, da sodeluje tudi z zvezdniki, ki pa so zanjo na snemanju enaki kot novimi obrazi, s katerimi pogosto sodeluje. Pravi, da je pomembno kaj kdo zna in ne to, kaj kdo je. Se strinjate?

Verena, kdaj si sploh začela s fotografijo ter, ali je bila modna fotografija tvoja prva izbira?

Želim si, da bi lahko rekla: “S fotografijo sem začela že v otroških letih z očetovim starim, analognim fotoaparatom.”  Vendar je bila zgodba nekoliko drugačna. S fotografijo sem namreč začela kot urednica avstrijske revije o zgodovini. Fotograf, ki je takrat delal za tisto revijo, bi moral fotografirati nek dogodek, vendar je bil tistega dne odsoten. Zato mi ni preostalo drugega kot to, da sem za fotoaparat poprijela sama. Tako sem tistega večera pred šestimi leti “padla” v fotografijo. Po dveh letih novinarske fotografije sem se odločila, da okrijem še nove razsežnosti mojega poklica in najdem področje, kjer se sama najbolj najdem in v njemu uživam. Vsako leto sem se želela preizkisiti na različnih področjih fotografije, kot na primer moda, lepota, narava, pokrajina, arhitektura … In kot lahko vidite, sem obtičala v modi, ki me je dovolj fascinirala in zaposlila v zadnjih štirih letih in me bo zagotovo še v prihodnosti.

Kakšen je tvoj prepoznaven slog fotografije?

Ne bi rekla, da imam svoj stil fotografij … Večina mojih fotografij je enostavnih, nekako učinkujejo in osredotočajo se na močne kontraste. Včasih naredim še kakšne zasanjane motive s pridihom pravljic.

Trenutno mi je zelo všeč delo fotografa Anthonyja Meyerja s čistim in jasnim jezikom fotografij. Že od nekdaj pa obožujem Petra Lindbergha, katerega mislim, da mi ga ni potrebno predstavljati.

Imaš pri izbiranju modelov kakšne kriterije?

Nimam posebnega tipa modelov, ki bi jih preferirala. Seveda pa so v modni industriji postavljeni določeni standardi, kot so višina, telesne mere, skladnost ter primerna teža. Rada imam posebne modele, ki niso prelepi oziroma klasično lepi, ki imajo osebnost, ter jo seveda znajo prenesti na fotografijo. Veliko se da narediti z naravnimi, preprostimi obrazi, ki jih oblikuješ po svojem slogu in idejah.

Kaj pričakuješ od modelov, ki jih bomo izbrali v izboru POSTANI VOOM MODEL 2013?

Pričakujem naravne, sveže obraze polne  navdušenja, ki vedo, kdo so in kaj počnejo, ter točno vedo kaj želijo. Tudi če nimajo popolne vizije postati model, se prijavijo z nekim razlogom. Lahko tudi samo zaradi zabave, priložnosti in nove izkušnje pred fotoaparatom, ki se je bodo vedno spominjali in jo nekega dne ob kaminu pripovedovali svojim vnukom.

Na snemanju vedno sodeluješ z ekipo. Je dobra ekipa pomembna?

Vedno delam z mojo ekipo, saj sem tako dobra kot so dobri tudi oni. Fotografija ni nikoli samo plod fotografa. Je delo modela, stilista, vizažista ter ostalih, ki so pomembni na snemanju. Od ljudi je odvisna tudi atmosfera, ki se jo opazi tudi na končnem izdelku. Seveda določena mera profesionalizma na delu zagotovi rezultate, vendar pa je z dobro ekipo in dobro atmosfero vse lažje in seveda … bolj zabavno. Ne zanima me zvezdniški status ali status na sploh ljudi s katerimi delam. Ljudi ocenjujem po tem, kaj naredijo in ne po tem, kdo so. Pomembno je tudi, da svojo ekipo poznam, poznam naše dobre in slabe strani, ter tako naredim najboljše, kar se narediti da.

Kaj meniš o slovenski fotografiji?

Situacija v slovenski fotografiji je takšna kot povsod drugod v tej industriji; moraš razmišljati mednarodno. Slovenija vsekakor ponuja paleto lokacij, navdušujočih mest in pokrajin, ampak to ni dovolj. Če bi hoteli postati zares veliki, bi morali pogledati izza vogala in prečkati meje. Slovenska fotografija temelji na kombinaciji tradicije z nekonvencionalnimi pogledi izrazite umetnosti predvsem v zgodovini z Josipom Pelikanom ali odkrivanjem nečesa novega, kot to počne slepi slovenski fotograf Evgen Bavčar.

Kakšna pa je situacija v avstrijski modni industriji?

Tudi v Avstriji moraš misliti mednarodno. Imamo talentirane mlade modne oblikovalce, ki svoje kolekcije predstavljajo v Londonu, Parizu, Tokiju in Milanu. Ljudje na Dunaju kupujejo predvsem v velikih modnih trgovinah in zanemarjajo domače oblikovalce, čeprav se situacija izboljšuje. Vendar pa Dunaj ne bo nikoli London ali Pariz.

Porabiš veliko časa za obdelavo fotografij?

Vse je odvisno od fotografije. Nekatere končam že v petnajstih minutah, nekatere pa mi vzamejo uro korekcij. Na to vplivajo predvsem stylingi, delo vizažista, ter dejstvo kako naraven videz želimo. Prav zato je pomembna tudi dobra ekipa.

Bi lahko izbrala tvoje najboljše snemanje, ki si ga kdajkoli ga posnela?

Odkrito rečeno, ne morem izbrati. Vsaj enkrat mesečno se posvetim snemanju, kjer želim doseči nekaj novega, nekaj česar še nisem naredila. Včasih so modeli boljši, kot sem mislila, da bodo, včasih se ideja realizira bolje, kot sem si jo zadala na začetku. In prav zato ljubim fotografijo, ki me še vedno preseneča in prevzema. Dokler bo tako, bom z njo nadaljevala.

Dekle, ki meri na primer 165 centimetrov, mogoče ne bo nikoli hodila po mednarodnih modnih pistah, ampak bo lahko zaslužila veliko denarja z njenim ljubkim komercialnim nasmehom.

Kje najdeš inspiracijo za določeno snemanje?

Povsod. Včasih je to pesem, včasih so to sanje, ki se jih spomnim ali pa film, ki si ga ogledam v kinu ali na televiziji. Seveda so tukaj tudi fotografije ostalih fotografov v revijah, spletnih straneh ali njihovih portfolijih. Prav tako je zame zelo pomembno razpoloženje, ki mi narekuje smernice skozi celotno snemanje. Verjetno nisem kvalificirana za to, da lahko naredim nekaj popolnoma novega, ampak vedno poskušam narediti nekaj drugačnega v kombinaciji različnih stvari in vtisov.

Če bi imela možnost, bi sodelovala na primer s Tyro Banks?

Če bi delali skupaj na kakšnem projektu, zakaj pa ne. Njene izkušnje bi bile zame popestritev in prav zagotovo bi bilo najino snemanje končano v parih sekundah. Ampak kot sem že prej omenila, ni njeno ime tisto, ki šteje. Obravnavala bi jo tako kot nov obraz, čeprav bi bila zanjo prepričana, da obvlada poziranje.

In kaj zapolnjuje tvoj vsakdan, kadar ne snemaš?

Ah, ja … Mislite poleg organiziranja, urejanja, retuširanja, dela preko spleta in sestankov z ljudmi, ki so prav tako nori kot jaz? Obožujem potovanja in imam psa … to je vse kar bi rekla.

Preživiš veliko časa v kopalnici?

V bistvu ne. Prav tukaj je razlog, zakaj se sama ne znajdem pred kamero. Zato moj fant preživi več časa v kopalnici kot pa jaz.

Slediš trendom?

Bolje je ustvarjati svoje trende, kot slediti drugim. Seveda je danes težko biti “avant-garde” ali “state of art”, zato seveda sledim trendom, ki jih opazim predvsem v revijah ter tudi industriji sami. To je bistven del mojega dela, zato poskušam biti vedno na tekočem. Iskreno rečeno imam rada spremembe in novice, ki nas navsezadnje ohranjajo žive.

 

Fotografije: Verena Mandragora

Simon Cirkulan

admin