KRITIKA ALI NE KRITIKA?

To je sedaj vprašanje. Zadnje čase opazujem sociološki fenomen, ki bo sčasoma očitno prerasel v antropološkega. Namreč, socialna omrežja so se tako zelo globoko zajedla v tkivo vsakdanjika marsikoga izmed nas, da se včasih ujamemo v to, da je navidezna realnost preko Facebooka, Instagrama in drugih omrežij, bolj resnična od resničnosti same.

Da bi si povišali število všečkov na svojo FB stran, je marsikdo pripravljen novačiti in ‘fehtati’ ostale, da všečkajo in tako je videti, da so popularni. Zakaj je to potrebno? In zakaj je potrebno delati lažne profile in objavljati na njih neresnične podatke, krasti slike od drugod in jih objavljati kot svoje? Res me preseneča takšno hlepenje po pozornosti in iskanju svoje identitete skozi laži, prevare in navidezno resničnostjo.

Tukaj res nekaj smrdi.

Lahko navedem primer: ogleduješ si profil nekega privlačnega moškega, kako je dobro videti na profilni fotografiji, potem pa izveš, da na tej sliki sploh ni ta oseba, za katero se izdaja temveč nekdo povsem drugi in to celo iz tujine!  Torej lažno izdajanje in lažni podatki.

Ali se takšne neprimerne primere sme kritizirati in pokazati s prstom, da se to ne dela? Ali pa tvegaš, da se bo zaradi vztrajanja na resničnih in realnih podatkih usul plaz zmerljivk in ogorčenja na tebe, ker si s prstom pokazal, kje smrdi navidezna realnost? Ali pa si kot uporabnik na primer FB tiho, si misliš svoje, prenašaš mnoge lažnivce, ki manipulirajo s svojimi lažnimi in prekopiranimi slikami in seveda podatki, z lažnimi všečki in pustiš, da gre tukaj noter in tam ven?

Ste se zamislili? Pa naj vam povem, da se na tiste, ki si upajo javno izreči, da nekdo sebe predstavlja za nekoga kar ni, dobi porcijo zmerjanja. Evidentno je, da ovčice vedno potrebujejo nekoga, na katerega se bodo vezale, pa četudi je to nerealna oseba, ki trdi da živi v evropski metropoli, pa ga ljudje v Sloveniji poznajo in vedo, kdo je v resnici in povedo, da v resnici živi kar doma, tukaj. Zakaj se je potrebno tako lagati in sam sebi komplicirati življenje? Prepričana sem, da zato, ker le tako lahko izživi svojo potrebo po pozornosti, torej ne v realnem ampak v virtualnem svetu. No, in te ovčice potem zlivajo gnojnico na tistega, ki upa kritizirati plagiatorstvo in laži.

Se vam ne zdi to narobe svet?

Seveda dopuščam možnost, da sem malce zarjavela in ne dojemam novodobnih mlajših generacij ter njihove brezupne potrebe po pozornosti. Kot rečeno na začetku tega mojega razmišljanja, je to že bolj splošen sociopatski problem celotne družbe in hipokrizije, ki nam vedno bolj kroji naša življenja.

Jaz pa bom kritična in svoje nestrinjanje z lažmi in prevarami sporočam tukaj na glas.

 german-gq-1

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica. Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.si.Avtorica prispevka je socialna pedagoginja Melita Kuhar Pucko, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, predhodno naročanje na tel.št. 031 44 86 90.

Fotografija: Txema Yeste za GQ Nemčija

M. K. P.

admin