PRAVO KRZNO? NE, HVALA!

Kot ljubitelj narave in živali ne morem mimo uporabe pravega krzna v modni industriji. Pa kaj, če ga nosijo “najboljši” … Jaz ga ne bom. V modnih krogih se namreč zadnja leta govori, da krzno postaja vedno bolj aktualno. Za nekatere, ki nimajo osebnosti in ne znajo zagovarjati svojih vrednot ter okusov in se raje podrejajo modnemu svetu ter mislijo, da samo že s tem v družbi nekaj veljajo, bo to še en način, kako zapraviti lep znesek denarja. Malo teh kupcev pa se zaveda, koliko živali umre za njihov izdelek in na kakšen način sploh poginejo. Nekateri o tem sploh nočejo slišati. Živimo v realnem svetu, ki ni rožnat, zato je zatiskanje oči pred brutalnostjo neodgovorno dejanje.

Krznarska industrija, kljub nasprotovanju ljubiteljev živali, ne pozna meja. Pobijajo tako divje živali kot tudi živali, vzgojene v ujetništvu. Pri tem se ne menijo niti za to, ali je živalska vrsta ogrožena. Tudi tukaj je denar sveta vladar, saj gre za zelo donosen posel. Kako ne bi bil, če modni navdušenci pokupijo vse, kar jim nekdo postreže. Verjetno je gonilo tega početja slepota, ki bo svet pokopala.

Predstavil bom nekaj številk, da boste vedeli, koliko življenj vas bo grelo v mrzlih dneh. Vsako leto za potrebe krznarske industrije umre 90 milijonov živali. Tako mora za en plašč umreti 150 činčil, 50 nork ali 18 lisic. Vse živali so ubite na brutalen način. Najpogosteje ubijejo žival tako, da ji zlomijo vrat, jo zadavijo, utopijo ali jo ubijejo z elektrošokom. Pri slednjem žival še posebej trpi, saj krznarji z nje odrejo krzno, ko je lahko še pri zavesti, saj jo električni tok lahko le omami in ne ubije. Trpeče živali smrt le odreši, saj so njihove življenjske razmere v ujetništvu nevzdržne. Njihovi rejci jim uredijo kletke, v katerih jim ne nudijo ustreznih življenjskih razmer, pač pa poskrbijo za to, da bo na čim manjšem prostoru živelo čim več živali in da bo njihovo krzno čim kakovostnejše. Kakovost krzna zagotovijo tudi tako, da živali namestijo v žičnate kletke z žičnatimi tli. V nasprotnem primeru bi se krzno v tako majhnem prostoru umazalo, izgubilo kakovost in posledično bi bil zaslužek manjši. Živali se v takem prostoru ne razvijajo normalno, zato pride večkrat do deformacij nog. Zaradi slabih življenjskih razmer živali kažejo tudi znake stresa, ki se pogosto prelevijo v agresijo ali kanibalizem. Nekatere živali si začno gristi rep ali ostale dele telesa ali pogrizejo in celo pojedo svoje sotrpine. Taka fizična bolečina, ki si jo povzročijo same, je manjša od psihičnega trpljenja.

Na udaru so tudi divje živali, ki so plen divjih lovcev. Divji lovci živali lovijo predvsem s pastmi, ki svoj plen pred poginom zelo mučijo. Nekatere živali si v borbi za življenje odtrgajo nogo in zbežijo, vendar v naravi tako poškodovane nimajo možnosti za preživetje. Najkrutejši so poboji tjulnjih mladičev . Vsako leto se kanadski ribiči odpravijo na obalo, kjer množično pobijejo več sto tisoč mladih tjulnjev, starih le nekaj dni. Ti mladički imajo na sebi dragocen bel kožuh, ki je v modnih krogih zelo iskan. Pobijajo jih kar s palicami, saj je tako ubijanje hitrejše in krzno manj poškoduje. V manj kot dveh tednih pobijejo ribiči kar 350.000 živali, kolikor dovoli vlada. Zaščitniki so živali poskušali zaščititi, vendar so ribiči napadli še njih. Pokol podpira tudi država in ga celo subvencionira.

Trpljenje teh živali je neizbežno in ljudje, ki hočejo rešiti živali in s tem posledično svet, nepomembni. Obstaja tudi umetno krzno, ki pa ni tako cenjeno. Verjetno zato, ker zanj ni bila prelita kri. Morda je krzno simbol človeške navidezne prevlade nad svetom. Ljudje se premalo zavedamo, da se nam zlorabljanje narave maščuje. Problematika ubijanja živali za krzno ne prikaže samo odnosa do živali, pač pa tudi medčloveške odnose in zatiranje človeške prvobitnosti, ki naj bi jo vsak človek nosil nekje v sebi. Nekateri so jo verjetno že izgubili.

Ste se kdaj vprašali, kam gre ta svet?

Simon C.

 

admin