“RAZLIČNOST UŽITKOV JE UŽITEK, KAJNE?”

Z modo se ne obremenjuje preveč, čeprav pravi, da je v Milanu nekoč videl par Armanijevih oblek, ki bi jih z veseljem imel. Ob obilici ur, ki jih Tomaž Gubenšek kot igralec preživi v gledališču na vajah in predstavah, poučevanju na zloglasni fakulteti AGRFT ter dodatnih delavnicah in tečajih artikulacije, dihanja ter govora in govornih tehnik, mu časa za modno udejstvovanje tako rekoč zmanjka. Spreten v postavljanju besed, oblikovanju stavkov in postavljanju vprašanj, o tem ni dvoma. Tokrat sem tudi sam dobil zastavljenih kar nekaj vprašanj.

Ko v mislim odrežem napade malomeščanskega snobizma in megalomanskosti, je “idealen dom” nekaj praktičnega, čistega in urejenega.

trisestre-peteruhan

Če bi imel samo eno opcijo izbire, kaj bi izbral: izobrazbo ali talent in zakaj?

Izobrazbo. Težko ti rečem zakaj, tega niti ne znam točno definirati, zdi pa se mi, da je učenje ena zelo pomembna zadeva. Kaj ti pomaga senzibilnost, če je ne znaš opredelit.

 

 

Kako se pripraviš na nastop na odru? Imaš kakšen ritual, “padeš” v svoj svet?

Ne, ne padam v svoj svet, nimam posebnih ritualov, predvsem imam rad, če se lahko nekako notranje očistim pred nastopom (ja, priznam, zveni čudno), saj mi to pomaga, da se skoncentriram. Načini, da pridem do tega, so različni in so dostikrat vezani na delo in predstavo, ki jo imam. Čeprav … je verjetno že stremljenje k temu stanju stvar nekega rituala, kajne?

aufbiks

Si tudi v komisiji za sprejem študentov na AGRFT. Kakšna so tvoja merila pri izbiri in odločitvah za izbor bodočih igralcev?

O tem nočem/ne morem govoriti. Pa ne zato, ker bi bilo to nekaj skrivnostnega in posvečenega, ampak zato, ker so sprejemni izpiti sodelovanje precej velike skupine ljudi, kjer vsi skupaj iščemo kandidate, ki se nam zdijo primerni za ta študij. Odločitve so skupne in temeljijo na resnem razmisleku in analizi predstavljenega dela kandidatov.

Kateri del tvoje službe bi ostal nepogrešljiv: poučevanje na fakulteti ali igra v gledališču?

Saj ne vem, če bi v tem trenutku to lahko sploh ločil.  Z leti sta se ti dve zadevi spletli v neko kolobocijo, ki jo banalno imenujem moje življenje. Ne vem. Brez katere noge bi lažje živel, desne ali leve?

Na kateri projekt si najbolj ponosen? Gledališki, filmski, oddajo … ?

Zelo veliko večino projektov, ki sem jih počel, sem imel/imam rad. Vsak mi je nekaj prinesel in odnesel. Je pa res, da sem bil izjemno vesel zadnjega projekta, ki sem ga delal s Cono. Hodi mesto (http://www.cona.si/hodi-mesto).

Kako poteka tvoj vsakdan v gledališču oz. fakulteti ter usklajevanje obojega?

Usklajevanje je stvar organizacije in vodenja urnika, ki ga imam vedno pri sebi. Predvsem pa je moj vsakdan ena deloholična zadeva, na faksu sem približno ob 8h in potem delam do poznega popoldneva. Če zvečer nimam predstave ali vaje, sem vesel, da imam čas in skočim domov pod tuš. Je pa seveda res, da rad delam in nočem, da tole izzveni kot jamranje.

nasprotja

Kakšen je tvoj idealni dom? Kaj v njem ne sme manjkati?

Ko v mislim odrežem napade malomeščanskega snobizma in megalomanskosti, je “idealen dom” nekaj praktičnega, čistega in urejenega. V resnici ne potrebujem zelo veliko; prostor, kjer se dobro počutim, ki je v svetlih barvah (ja, rad imam svetle barve), lahko je lepo zdizajniran, a predvsem ne maram, če oblika prevladuje, na prostor v domu gledam kot na nekaj funkcionalnega, nekaj, kar mora zadostiti mojim potrebam.

Koliko časa na dan preživiš pred ogledalom?

Pred ogledalom preživim točno toliko, da opravim zadano. Včasih več (če se brijem), včasih manj (če se ne brijem). Vsekakor pa tega časa nisem nikoli meril. In ga tudi ne nameravam. Las nimam veliko in s tem nimam kaj početi. Če poskusim povzeti dogajanje pred ogledalom, je to precej kratko in dolgočasno. Ogledalo imam samo v kopalnici.

Rad uživaš in kaj zate uživanje sploh je?

Mislim, da ljudi, ki ne uživajo radi, ni veliko. Pa tudi tisti, ki trdijo, da tega ne marajo, verjetno ob tem čutijo nekakšen užitek. Užitkov je več vrst in težko rečem, da so primerljivi, užitek dobre večerje ni enak užitku dobre predstave in ni enak užitku sprehoda na travniku … Različnost užitkov je že užitek, kajne?

Tvoj najljubši oblikovalec oblačil je?

Pojma nimam. Res pa je, da sem v Milanu videl par Armanijevih oblek, ki bi jih z veseljem imel.

Kaj meniš o slovenski modi?

Zelo malo poznam slovensko modo. Priznam, verjetno sem tudi malo ignorantski do nečesa, kar je pomembno v naših življenjih. Od slovenskih oblikovalcev mogoče še najbolje poznam delo Sanje Grcić. Izjemno spoštujem njen odnos do mode in oblikovanja, saj za stvarmi, ki jih oblikuje, čutim natačno misel, teoretično razdelanost in neverjetno inovativnost in pogum. In to je tisto, kar jaz kot laik pri oblikovalcih cenim.

Tvoja najljubša barva?

Oranžna. Svetlo siva. Rjava. Včasih tudi modra.

Se Slovenci lepo izražamo?

Če govoriva o govornem izrazu, potem je pojem “lepo” precej problematičen. Verjetno ga lahko uporabimo na neki intimni ravni in rečemo, da bilo nekaj lepo povedano, a je to le preveč odvisno od našega okusa. Jezik pa verjetno stremi k nečemu drugemo – k sporočanju, zato smo ljudje najbrž tudi začeli govoriti, problematika lepega pa je nekako drugotna. Seveda je to zanimivo izhodišče za raziskavo, a v neki temeljitejši analizi govora vsekakor ne bomo govorili o lepem govoru …

Katero narečje se ti zdi najbolj pravilno slovensko govoreče? Je to pomembno?

Najprej bom odgovoril z drugim delom. Ni pomembno. Vsa narečja so narečja in služijo isti zadevi kot zborna varianta jezika – komunikaciji. Seveda v drugačnih psiho in socialnih okoljih in ravneh. Vsekakor pa vemo, da so temelji slovenske zborne izreke postavljeni na govoru centralnega dela Slovenije (če zelo posplošim), zato je  ta govor včasih bližje zborni izreki. A tudi govor se neprestano spreminja in nikakor ni nujno, da nek dialekt postaja podoben zbornemu jeziku.

Meniš, da se slovenski jezik pozablja?

Ne, zakaj? Kot sem ravnokar rekel, vsak jezik se spremina, to je živa zadeva, nanj vplivajo jeziki s katerimi se srečujemo, vplivajo novi načini komunikacije, novi odnosi … Dokler bo obstajala skupina ljudi, ki bo trdila, da so Slovenci in govorijo slovensko, potem jezik ne bo pozabljen. Nikakor pa ni nujno, da bo to kaj dosti podobno jeziku, ki uporabljamo sedaj. Tudi mi ne govorimo več slovenščine z začetka 20. stoletja …

drama micka

 

Fotografije: arhiv igralca

Simon Cirkulan

admin