RESNIČNOSTNO IN RESNIČNO

Zelo redko se parkiram pred TV zaslon in brskam po ponujenih vsebinah na slovenskih televizijskih programih. In vedno bolj se čudim, ko skoraj na vsakem pritisku na tipko daljinca vidim, da se grejo nekakšne resničnostne oddaje in šove. Nekje kreg na kmetiji, se grdo gledajo in v naslednjem kadru jokajo, drugje besno kuhajo in se spet grdo gledajo, baje da tekmujejo. Na tretjem so pomešani mladi in stari pa spletkarijo, spet na četrtem se bojijo, da ne bi televizor crknil. Najbrž sem še kakšno tovrstno oddajo spregledala, ampak žal res nimam živcev kaj dolgo spremljati negativne konotacije, ki butajo iz ekrana. Pa tudi škoda mi je mojega časa, ker ima dan zgolj 24 ur, ki jih želim kvalitetno porabiti. Kar buljenje in sadomazohistično naslajanje nad butastimi pripetljaji v teh oddajah pač ni.

Obupno, a srhljivo resnično. Ker producirajo tovrstne TV oddaje, sem prepričana, da imajo visoko gledanost in da so reklamni bloki znotraj teh šovov mastno preplačani. A tako se žal vrti ta naš skomercializirani svet.

Po drugi strani pa imajo tovrstne oddaje očitno tudi široko občinstvo, ki se zvesto prilepi pred plazme in LCD zaslone, ko je na sporedu njihova najljubša »živa in realna« oddaja. In se sproščajo in naslajajo ob težavah in bolečini drugih ljudi, se smejejo ob tem, ko je eden drugega »nategnil« ali ga opeharil.

Razumem potrebo večine ljudi, da svoje neuresničene ali tihe želje projicirajo na »junake« reality šovov, se pa ob tem sprašujem, kako sami živijo lastna življenja? Da potrebujejo zunanje impulze, ob katerih se naslajajo in ob tem pozabijo, da so mogoče tudi sami tisti dan koga preslepili ali niso bili povsem iskreni. Obsojajo taisto početje na zaslonu, a sami so bili akterji v lastnem življenju in pri svojih odločitvah.

Kakorkoli, vsakdo ima pravico gledati, kar mu ustreza. Če ob tem morebiti kdaj spozna, da je lepota življenja drugje in ne zgolj ob buljenju v različne poneumljajoče oddaje, je to že velik dosežek. Mogoče smem predlagati, da namesto, da ležite po kavčih in foteljih ter opazujete spletke drugih na zaslonih, obujete teniske ter se odpravite na bližnji hrib? Ali preberete kakšno knjigo? Ali objamete in stisnete otroka k sebi in mu zašepetate kako radi ga imate? Ali morebiti povabite svojo drago na zmenek v spalnico? Vse je po mojem mnenju bolj koristno in zdravo, kot posedanje pred ekrani. Kaj pa vi menite?

Več o zgoraj napisanem si lahko preberete tudi na socialnem omrežju www.facebook.com/Svetovalnica. Če bi radi kaj vprašali, lahko svoja vprašanja pošljete na: info@svetovalnica.si. Avtorica prispevka je diplomirana socialna pedagoginja in diplomirana socialna delavka Melita Kuhar, ki vodi projekt Svetovalnica, www.svetovalnica.si, predhodno naročanje na individualno svetovanje na tel.št.
031 666 168.

TV-reality

admin