SKORAJ JAZ

Za umetnost težko rečemo, da je nenavadna. To lastnost od nje vendar pričakujemo. Mogoče so lahko nenavadna njena prepletanja. Takšna se dogajajo tudi v zamislih Tanie Mendillo. Fotografinja, ki se je s prvo samostojno razstavo z naslovom Samo svoja ali samo samosvoja? pred tremi leti predstavila na Ljubljanskem gradu, je tokrat k sodelovanju povabila ukrajinskega slikarja Eduarda Belskyja ter scenografko in kostumografinjo Vasilijo Fišer ter danes v mestnem gledališču Ljubljanskem otvorila razstavo z naslovom Trenutek v sklopu projekta Skoraj jaz.

Osrednji motiv njihovega umetniškega projekta je ženska. Njeno naravno lepoto, čutnost, nežnost, ranljivost in po drugi strani skrivnostno moč in neverjetno energijo skušajo ujeti v fotografski objektiv in obenem razprostreti na slikarsko platno. Avtorja portretiranke predstavljata v obliki akta oz. polakta. V nastalih podobah se prepletajo občutki obeh ustvarjalcev in portretirank. V prvi seriji podob so vlogo slednjih prevzele gledališke igralke in tokrat prevzele nekoliko drugačne vloge. Pred fotografski objektiv ter oko slikarja so se postavile Mojca Funkl, Iva Krajnc, Vesna Pernarčič in Darja Reichman, v nadaljevanjih pa jim bodo sledile še druge zanimive ženske, ki s svojo pojavo in delom vzbujajo pozornost in občudovanje.

SkorajJaz1

Ustvarjalci so njihovo naravno lepoto, čutnost, nežnost, ranljivost in po drugi strani skrivnostno moč in neverjetno energijo skušali ujeti v fotografski objektiv in obenem razprostreti na slikarsko platno. V nastalih podobah se prepletajo občutki vseh akterjev. Čigav pogled bo za gledalca odločilen?

»Trenutek« bo na ogled do 9. novembra 2012. Ob zaključku te serije projekta »Skoraj jaz« bodo umetniška dela prodana na javni dražbi, vsa sredstva po bodo namenjena nadaljevanju projekta.

skoraj-jaz

 

“Ob besedi fotografija najprej pomislimo na posnetek nečesa, na njegovo dokumentarno vrednost. Za Tanio Mendillo pa fotografija ni sredstvo posnemanja, ampak izražanja, pa čeprav nastopa v vlogi fotografinje – portretistke. Je način njenega avtorsko prepoznavnega izpovedovanja”. Anamarija Stibilj Šajn, umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka

 

 

“Tania vsekakor ve, kaj išče v svojih modelih. Ne zgolj lepe zunanjosti, ki sicer že na prvi pogled lahko pripelje do všečnosti fotografije. V modelih išče nekaj več, nekaj, kar ji anonimne mladenke, željne modnih brvi in resničnostnih šovov, ne morejo ponuditi. Išče zrele, samozavestne, ženske, ki so bolj po meri Helmuta Newtona kot pa Davida Hamiltona, in jih skozi svoja dela pretvarja v zasanjane, romantične, poetične nimfe.” Rajko Bizjak, dipl. filmski snemalec in predavatelj

admin