VROČICA MODNIH PARIŠKIH NOČI

Minuli teden je Slovenijo zajela vročica pariških noči. Odvil se je modni projekt 'Paris La Nuit, ki je obiskovalcem v dveh slovenskih mestih, Celju in Ljubljani, postregel z nevsakdanjim modnim dogajanjem.

KAM GREMO? V DOLINO MC-JEV.

“Kolo življenja teče hitro in ne da se ga ustaviti. Verjamem, da ga tudi smrt ne more izničiti. Energija se preseli in se vrne nazaj, ko si to želi. Vsak gre v svoj kraj, nekateri v Valhallo, drugi v nebesa, tretji pa odidemo v Dolino MC-jev,” je ob lansiranju novega glasbenega projekta z naslovom Dolina MC-jev povedal slovenski raper Trkaj.

Trkaj, znan po svojih kritičnih ter inspirativnih besedilih svojih rap pesmi, je znova ustvaril navdihujoč projekt ter ga nadgradil z čustvenim videospotom. Za glasbeno izvedbo je poskrbel Tamir Gostiša, spremne vokale je prispevala Patricija Selan, za unikatno video produkcijo pa je poskrbel Andrej Kamnik.

Trkaj.ft.OmarNaber Trkaj.ft.OmarNaber-1

Raper k sodelovanju večkrat povabi glasbene kolege, tokratnji glasbeni noviteti se tako pridruži še priznani pevec Omar Naber. Videospot je posvečen Luki Tavčarju – Luksu, svetovnemu rap heroju, ki nas je nedavno zapustil.

Oglej si video

Trkaj.ft.OmarNaber-3

Vsak trenutek je art.

Trkaj.ft.OmarNaber-2

LEGENDA O TARZANU

Prihodnje poletje se bo na velika filmska platna ponovno vrnila legenda. Tokrat v svoji divji obliki in izjemni moči, ki je v sodobnem moškem že skoraj ugasnila. S popolnoma novim pogledom na popularno filmsko klasiko in odlično igralsko zasedbo. Ime ji je Tarzan.

Pred nedavnim so v javnost lansirali prvi in uradni napovednik velike filmske pustolovščine ‘Legenda o Tarzanu’ (‘Legend of Tarzan’). Glavni lik Tarzana bo upodobil Aleksander Skarzgård, medtem ko je vloga njegove nežne Jane pripadla igralki Margot Robbie.

legend-of-tarzan-margot-robbie-voom

Film je režiral David Yates, znan predvsem po režiji priljubljenega fantazijskega filma Harry Potter, ki se je pri svojem delu osredotočil na spajanje sodobnih filmskih prijemov in osveženega scenarija s tradicionalno filmsko zgodbo. Tarzan je v zgodbi že zapustil džunglo kot njen sloviti kralj in se z Jane preselil v Anglijo ter se nato vrnil nazaj v Kongo. Glavni igralec Aleksander Skarzgård pravi, da gre pri novi različici zgodbe za popolnoma nov pogled na klasično pripoved, kjer se navidezno ukročen divjak ponovno in postopoma vrača k njegovi divji naravi.

legend-of-tarzan-alexnader-skarsgard-voom

Tudi glavno žensko vlogo si je režiser Yates zamislil drugače. Jane tako v novem filmu ne bo le pasivna Tarzanova partnerka, pač pa močna, odločna, samozavestna, pametna in privlačna moderna ženska, ki zna več kot skrbeti le zase. Na nek način bo legenda postala zgodba o dveh bitjih, ki v razburljivem življenju rešujeta drug drugega.

V filmu bodo poleg glavnih igralcev zaigrala še ostala vidnejša imena: Djimon Hounsou kot načelnik Mbonga, Samuel L. Jackson kot George Washington Williams in Christoph Waltz kot kapitan Leon Rom. Film bo luč sveta ugledal 1. julija 2016.

Oglejte si napovednik:

legend-of-tarzan-alexnader-skarsgard-voom-trailer legend-of-tarzan-flyer-voom

VOOMshop-banner-new

LJUBEZEN NE IZBIRA

Gledališka predstava ‘Brez solz za pedre’ (No Tears for Queers) v produkciji ŠKUC gledališča ter koprodukciji Cankarjevega doma razkriva temačno ozadje življenja istospolno usmerjenih, ki so doživeli homofobni napad.  Uprizoritev temelji na resničnih dogodkih, ki jih je na oder prenesel dramatik Mattias Brunn po dokumentarnem romanu Johana Hiltona, slovensko občinstvo pa si jo bo premierno lahko ogledalo prav danes.

Brez solz za pedre (No tears for queers, 2008) avtorja Mattiasa Brunna je predelava istoimenskega romana Johana Hiltona, zapisanega po resničnih dogodkih. Je dokumentaristični zapis treh umorov, zagrešenih na različnih krajih. V različnih časih. Treh umorov, ki so si podobni: zagrešili so jih mladi ljudje. Brutalno in krvavo. veste morda zakaj?

7. april 2002, Katrineholm, Švedska. Johan Pettersson s Theom Svenssonom zapusti hotelski bar. Na ulici Theo šestkrat zabode Johana. In mu nato prereže vrat. Dvakrat.

22. julij 1997, Göteborg, Švedska. Sonce obsije zaspano mesto. Pri vodnem stolpu ob pobočju Ramberga Josef Ben Meddour podleže mučenju dveh mladih fantov – Nemesisa in Toma.

6. oktober 1998, Laramie, Albany. Matthew Shepard odide na pijačo v bar Fireside. Tam spozna Aarona McKinneyja in Russlla Hendersona. Dan zatem najdejo njegovo mrtvo telo. Privezano na ograjo v preriji. Njegova glava je zdrobljena.

2015, Slovenija. …

BrezSolzZaPedreBesedilo je bilo krstno uprizorjeno 2009 v Deželnem gledališču Väst (Regionteater Väst), 2010 je prejelo nagrado QX Gay Gala za najboljšo predstavo, 2012 pa nagrado d’Assitej. ŠKUC gledališče s slovensko praizvedbo ‘Brez solz za pedre’ obeležuje petnajstletnico delovanja.

BrezSolzZaPedre-voom BrezSolzZaPedre-voom-2

V okviru projekta bo v starem mestnem jedru Ljubljane, v kavarni Tozd, Pritličje, Cafe Kolaž, Bikofe, LP bar in na info točki ŠKUC-a ter v pasaži Maxi/Cankarjev dom do konca decembra na ogled tudi istoimenska razstava, ki jo je skupaj s številnimi modeli in umetniku ustvarila fotografinja Tania Mendillo. Otvoritev se bo zgodila to soboto 28.novembra ob 17.30 uri v Cafe KOLAŽ-u na Gornjem trgu 15 v Ljubljani, nato pa ob 19h v TOZD-u na Gallusovem nabrežju 27.  Posebni gostje otvoritve bodo igralci predstave, Matic Lukšič, Vito Weiss, Vid Klemenc, Žan Koprivnik, ki bodo predstavili nekaj udarnih odlomkov iz predstave.

Vabljeni na prijetno druženje v stari Ljubljani.

BrezSolzZaPedre-voom-3 BrezSolzZaPedre-voom-4

MEDTEM KO SKORAJ REČEM ŠE ALI PRILIKA O VLADARJU IN MODROSTI

Drama zaključuje sezono z uprizoritvijo igre Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta. Že jutri se bo namreč ob 20.00 uri v Mali drami zgodila premiera krstne gledališke uprizoritve igre medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti Simone Semenič v režiji Primoža Ekarta.

Medtem ko skoraj rečem še ali prilika o vladarju in modrosti je večplastna igra, ki ne preseneča zgolj na oblikovni ravni, temveč tudi spretno dosega občutljive nevralgične točke sodobne slovenske in ne samo slovenske družbe. Igra vzbuja pozornost že z nekoliko daljšim naslovom, ki se ne začenja z veliko začetnico. S tovrstnimi gestami dramatičarka Simona Semenič subverzivno posega v celo tako rigiden sistem, kot je pravopis. Naslov nadalje sugerira svojevrstno temporalnost – dogajanje igre naj bi bilo umeščeno v čas »medtem ko skoraj rečem še«, v nekakšno vmesnost torej, preden prvoosebna pripovedovalka skoraj izrazi željo po še.

Dramo je Simona Semenič napisala leta 2011, ko je Slovenija praznovala 20-letnico osamosvojitve. Ravno ta obletnica, politično dogajanje leta 2011 s prihajajočimi volitvami, pa jo je motiviralo za pisanje.

Leta 2011 me je bilo strah. Spomnim se, da sem na letalu brala Vena Tauferja, članek na temo 20­letnice; ob tem sem jokala. Vse kar so si pred osamosvojitvijo zadali in želeli – človekove pravice in svoboda –, vse to se je v 20 letih sfižilo, pravi avtorica.

Režiserja Primoža Ekarta je v besedilu Simone Semenič privlačila tema moči in nemoči in vse kar iz tega izhaja. “V besedilu gre za vojno v širšem pogledu, gre pa tudi za odnos med moškim in žensko. Tudi v odnosu med njima gre za izkazovanje moči moškega nad žensko, te moči so v Simoninem besedilu zelo prepletene. /…/ Jaz sam, pa čutim to nemoč na politični ravni, kot državljan,” je režiser povedal na novinarski konferenci.

MedtemKoSkorajRecemSe_arhiv_HiRes©PeterUhan_030

O uprizoritvi

Kot je dramaturginja Eva Kraševec v gledališkem listu za uprizoritev zapisala, je igra strukturirana kot pripoved z vidika ene osebe, ki dokončno razkrije svojo identiteto šele v zadnji repliki igre. Izkaže se, da je pripovedovalka te zgodbe Sofija, ženska, katere ime v grškem izvoru (σοφία) pomeni personifikacijo osrednje ideje helenistične filozofije in v katerem še dandanes razbiramo njen osnovni pomen – modrost. Besede, ki jih izreka Sofija, niso izpisane kot običajne replike dramske osebe, temveč posegajo v samo arhitekturo igre in namigujejo na drugačno (vse)prisotnost dramske osebe. Sofijine besede so zapisane kot didaskalije, ki kot spremljevalno besedilo opisujejo karakteristike dramskih oseb in dogajanje, sežejo pa celo vse do interpretacije hotenj dramskih oseb in do poskusov neposrednega usmerjanja poteka igre.

V interpretaciji krstne uprizoritve se Sofiji kot pripovedovalki pridružujejo njene hčere Vera, Nada in Ljuba ter s tem podčrtujejo intenco avtorice – gre za priliko, ki jo pripovedujejo ženske oziroma za pripovedovanje zgodbe s perspektive žensk. Sofijin odnos z Vladimirjem, moškim, ki vodi igro, je mogoče istočasno interpretirati vsaj na dveh ravneh: na ravni odnosa med žensko in moškim ter na ravni odnosa med modrostjo in oblastjo. Na ravni intimnega odnosa med Sofijo in Vladimirjem gre za zapleten ljubezenski odnos, v katerem lahko kot eno ključnih not razberemo problem posameznikove nemoči in nezmožnost vzpostavitve emancipiranega partnerskega odnosa med moškim in žensko. Če se približamo feminističnemu branju igre, pa lahko ta odnos opredelimo kot odraz patriarhalne družbe, ki žensko apriorno postavlja na točno določeno mesto ali pa jo, v primeru nestrinjanja, iz sistema izvrže.

Pri pisanju je želela napisati pravljico, da bi bila zgodba čim bolj preprosta, popolnoma stereotipna. Kot pravi Eva Kraševec, ima pravljični okvir jasen namen. Gre za prikaz nemoči na intimni in družbeni ravni, ki izhaja iz vprašanja, kako doseči vidnejše družbene spremembe; gre za poskus konfrontacije s svetom, v katerem glede na trenutne okoliščine še ni mogoče ničesar zares spremeniti.

MedtemKoSkorajRecemSe_arhiv_LowRes©PeterUhan_281

V uprizoritvi igrajo Silva Čušin (Sofija), Janez Škof (Vladimir), Klemen Slakonja (Bogomir), Klemen Janežič (Branimir), Maja Sever (Vera), Barbara Cerar (Nada), Tina Vrbnjak (Ljuba) ter v alternaciji Mitja Tavčar in Uroš Nemanič (Bobnar).

Pri nastanku uprizoritve so sodelovali tudi scenograf Branko Hojnik, asistentka scenografa Urša Vidic, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Mitja Tavčar, oblikovalec luči Andrej Hajdinjak, lektor Arko in hospitantka Brina Rafaela Klampfer.

 Fotografije: Peter Uhan

SOSEDOV FANT

Marca se bomo v naših kinematografih lahko prepričali, ali zares drži, da so prepovedane stvari vedno najslajše. Psihološki triler Sosedov fant nas bo namreč popeljal po tanki meji, ki nedolžno spogledovanje in čutno hrepenenje ločuje od nevarne obsesije. Ko srednješolska učiteljica za trenutek izgubi razsodnost in se preda skušnjavi, ki prihaja v obliki mladega in poželjivega soseda, nehote sproži verižno reakcijo in pade v strašljiv, a vznemirljiv vrtiljak usodne privlačnosti.

Učiteljico Claire Peterson, ki jo v filmu upodablja priljubljena ameriška pevka in igralka Jennifer Lopez spoznamo na razpotju njenega življenja. Novopečeno mamo samohranilko poleg težav ob skorajšnji ločitvi od nezvestega moža pestijo še skrbi zaradi najstniškega sina in naporno usklajevanje službe in domačih obveznosti. V vsem tem kaosu Claire preprosto odrine svoje potrebe in želje na stranski tir …

Jennifer Lopez v vlogi srednješolske učiteljice

Slednje se spremeni s prihodom novega soseda, čednega in prijaznega najstnika Noaha, ki se nemudoma spoprijatelji s Clairinim sinom. Ustrežljiv Noah je zares dober sosed, saj z veseljem priskoči na pomoč pri hišnih opravilih, ne skopari pa niti s pohvalami, kakršnih Claire že dolgo ni slišala. Napetost in privlačnost med njima nevarno narašča, dokler neke noči Claire ne popusti in se vda skušnjavi. Ne sluti, da so se prave težave šele začele, saj Noah ne čuti prav nobene želje po prekinitvi razmerja.

Tanka meja med poželenjem in obsesijo Jennifer Lopez bo ugotovila, ali zares drži, da so prepovedane stvari vedno najslajše Skušnjava prihaja v obliki čednega in poželjivega soseda

Oglejte si napovednik:

Sosedov fant-napovednik-voom

Igralska zasedba: Jennifer Lopez, Ryan Guzman, John Corbett, Ian Nelson in Kristin Chenoweth

Režija: Rob Cohen

Scenarij: Barbara Curry

Žanr: Psihološki triler

Ryan Guzman v vlogi sosedovega fanta Prihaja psihološki triler SOSEDOV FANT

VAJE V SLOGU

Ni Shakespeare, ni Linhart, ampak Queneau. Ni klasično, ni absurd, ampak mešanica vsega. Ni burleska, ni tragedija, ampak zabavno preigravanje s tekstom v vseh možnih slogih.

Vaje v slogu so zabavno in živopisno besedilo, kjer nam avtor besedila, Raymond Queneau, prikaže različne variacije na temo jezika in kako različno povedati isto zgodbo.

Sekstet igralcev tako preigrava variacije na temo, kjer ima vsaka svojo tonaliteto, svoj ritem, svoj tempo ter svojo dinamiko; včasih kot solo, duet, tercet, včasih z instrumentalno spremljavo, včasih a cappella, včasih harmonično, včasih disharmonično, včasih polifonično, včasih kakofonično, vse skupaj pa tvori enkratno simfonijo.

Jezikovno kamasutro, ki je postala gledališka kamasutra, so na oder postavili igralci Šodr Teartra, ki bodo naslednjo uprizoritev na oder postavili že danes ob 20. uri na oder Ljudskega doma Šentvid.

VajeVSlogu VajeVSlogu-1 VajeVSlogu-2.

POMANJKANJE UNIKATNOSTI ALI SLOVENIJA BREZ OKUSA ZA MODO

Tudi letos so bili nekoliko z zamikom podeljeni Viktorji za posebne dosežke slovenskega medijskega sveta za leto 2013. Prava osvežitev dogajanja je bila selitev lokacije, še vedno komični voditelj ter veliko glasbe. Z nekaterimi nominacijami ter dobljenimi Viktorji smo ponovno udarili mimo, z drugimi prav nič. Dogodek se je nadaljeval v sproščeno druženje v štajerski prestolnici z bolj ali manj glamuroznim pridihom večernih toalet.

Rdeča preproga je nujna. Na njej pa nujna tudi smetana, ki se je zaradi vročine kaj hitro skisala. Nekaj znanih obrazov, nekaj tistih, ki delajo dobro in kvalitetno, a jih žal nihče ne pozna, ter preveč takih, ki jim pogosto pravimo muhe enodnevnice, med katere spadajo vse mogoče misice, starlete, zvezdniki resničnostnih šovov ter tudi tisti, ki v prostem času snemajo prepogoste selfije v ogledalu.

Ampak ne bomo se omejevali na to, koga smo videli, ter kako je dobil vstopnico, pač pa na njihove posrečene in ponesrečene stylinge. Viktorjem pripisujemo pomp in glamur. Pomp uresničen, glamur v odtenkih. Ljudje še vedno ne sledijo prvemu in zlatemu pravilo oblačenja: “Obleci se tako, da se počutiš dobro, da ti oblačila pristojijo, ter se skladajo s tvojim značajem.” Vse preveč že videnih enoličnih črno-belih kombinacij, enostavnih krojev in poceni materialov, metanje oblačil nase brez osebne note, pogosto brez zanimivih modnih dodatkov, v pomanjkanju trendov. Tudi dolge večerne obleke s stotimi metri cenenega blaga ne delujejo lepo, še posebno takrat, ko se drenjate v krogu ruskega bifeja in se bašete s hrano, vmes pa vas pohodi ostalih 10 lačnih. Temu krogu sem se izognil, apetita ni bilo.

Kaj bi morali še storiti, da bi Slovenci začeli poslušati sebe, svoje želje, svoj notranji glas, ki pravi: “jaz bom drugačen”? Če se kdo obleče malo bolj posebno, je kaj hitro ožigosan za norega, ekscentričnega ali pač na splošno nesprejemljivega. Morda se zato ljudje nočejo urediti svojstveno. Saj res, kaj bodo pa rekli sosedje? Včasih sem se počutil, kot da sem na plaži, drugič v videospotu pevke Pink z naslovom Stupid girls, tretjič na maturantskem plesu, tu in tam pa se mi je pogled ustavil na osebi, ki je zadela in uskladila oblačila s svojim značajem, jim dodala kakšen modni dodatek ter kanček osebne note.

V glasbenem programu smo pogrešali malo več vloženega truda nekaterih nastopajočih v oblikovanju njihove prepoznavne in spet markantne zunanje podobe ter nastopa, pri drugih pa bi si morda želeli malo manj prikritega, a še vedno očitnega oglaševanja največjega slovenskega operaterja. Izbor glasbenih točk je poudaril raznolikost slovenske glasbe, prav tako se je odmaknil od vedno istih obrazov in ponudil priložnost svežini, prav takšen izbor pa smo pogrešali pri malo manj svežih nominacijah ter na koncu dobljenemu Viktorju.

Najboljša kategorija je tista, kjer podelijo Viktorja za življenjsko delo. Takih kategorij potrebujemo še več. Naj kmalu prevladajo takšne, kjer akademija Viktor daje občinstvu zgled, navdih, svežino.

Mogoče bi organizatorji naslednje leto uvedli še modno kategorijo ali še kakšno bolj izvirno, ter se že s tem odmaknili od ponavljajoče se vsebine ter imen, ki si svojega Viktorja lahko tudi kupijo s kupončki. S tem, ko poudarjamo, da smo majhni in da se v Sloveniji preprosto ne more zgoditi nič boljšega, kvalitetnejšega ali dejansko nekaj aktualnega postaviti v ospredje, poneumljamo sami sebe, potenciramo čredni nagon in sledimo ovčji filozofiji. Tako radi pravimo kakšne talente, potencial ter “nevemkajševse” premore naša mala ljubka državica, potem pa se vse prelepe, pompozne besede razblinijo v oblak dima oziroma njegovo senco. Škoda, res imamo zaklad, ki ga nihče ne opazi. Zakaj? Ker ga zasenči gruča skopiranih, rumenih, izumetničenih ekshibicionistov. Tudi na Viktorjih.

Simon C.

Fotografije: Cherlize Theron & Kristen Stewart za Interview Magazine

CTKS+InterviewMag+2 CTKS+InterviewMag+4 img-charlize-and-kristen CTKS+InterviewMag+7

MANDIĆSTROJ Z JUBILEJNO 50. PONOVITVIJO

Včeraj se je na odru Male drame v Ljubljani zgodila že jubilejna 50. ponovitev soloperformansa Marka Madnića MandićStroj, ki jo na odru ljubljanske Drame ter na gostovanjih doma in v tujini, med drugim v Italiji, Avstriji, Srbiji ter Črni gori, uspešno iz z veseljem igrajo že tretjo sezono.

Performans MandićStroj je tretji del triologije Mandić. V njem igralec SNG Drama Ljubljana raziskuje idejo igralca kot stroja za proizvodnjo emocij, medija poistovetenja in občudovanja. Marko Mandić tako v dobri uri odigra svojih 37 dramskih vlog iz uprizoritev, ki jih je ustvaril med leti 1996 in 2010. Dramski liki v performansu ohranjajo svoje telesne značilnosti, izvirna besedila, odrski govor, tipične situacije in, kjer je to mogoče, tudi izvirne kostume, rekvizite in glasbeno opremo. V uprizoritev pa Marko vključi tudi gledalce.

MANDICSTROJ 19_foto_Marcandrea
Premiera soloperformensa Marka Mandića Mandićstroj je bila premierno odigrana 1. decembra 2011 na odru Male drame. Zamisel in izbor odlomkov sta skupaj oblikovala Marko Mandić in Bojan Jablanovec, za režijo in scenografijo pa je poskrbel režiser in scenograf Bojan Jablanovec.

MandićStroj_SNG Drama Ljubljana_Foto, Peter Uhan (5) MandićStroj_SNG Drama Ljubljana_Foto, Peter Uhan (1)

Fotografije: Peter Uhan/SNG Drama Ljubljana in Via Negativa

S. C.