TEDEN MODE Z OTROCI, MISICAMI IN BIVŠIMI VREMENARKAMI

Naj se prvo malce predstavim tudi z drugega zornega kota, da boste lažje razumeli, o čem bom tokrat dobesedno poročala. Po izobrazbi sem namreč socialna pedagoginja, zanima me vedenje ljudi, opazujem nehote pa se mi vtisi prilepijo nekam v ozadje malih možganov, nato pa vse te vtise združim in jih prelijem v stavke.

Tokrat ne bom dolgovezila o modnih oblikovalcih, kreacijah, barvah, stilih, zgodbah in kar je še tega leporečja, ko se opisuje posameznega kreatorja, saj boste o vsem tem brali in gledali fotografije v vsaki reviji, ki bo izšla v naslednjih dveh tednih. Bolj bo govora o zakulisju, o tem, kaj dogaja, ko kamere nimajo časa loviti vsakega VIP obiskovalca posebej.

Vse tri dneve, kolikor je trajal fashion week, sem bila prisotna na samem dogajanju in sem se zabavala, malce zgražala in bila kritična, pa tudi pohvalila bi lahko kakšno stvar. Kajti, povsod se najdejo dobre in slabe oziroma neprimerne zadeve. Ena takih je tudi ta, da je bilo na tapravih, resnih modnih revijah kar nekaj otrok oziroma deklic, ki bi po starosti sodeč ob 21.uri (ko se je šov začel) sodile že pod domač kovtrček, ne pa na resno in profesionalno organizirano modno revijo, kar naj bi FW bil. To po mojem mnenju ne sodi na tako prireditev, verjamem pa, da je bila katera od teh mam ponosna in si je verjetno po tihem želela, da bi njena deklica, ko bo odrasla, tudi hodila takole po krožni modni stezi, kot je bila ta v Kinu Šiška, kjer se je odvijalo modno dogajanje.

Gledam obiskovalce, ki so sedeli v prvih vrstah ob modni stezi in je bilo očitno, da so povabljeni s strani modnih oblikovalcev, saj so si v mimohodu marsikateri mahali in se nasmihali, nekateri so bili verjetno tudi stalne stranke, spet drugi pač samo »pomembneži«, kot so razne nekdanje misice, različne televizijske voditeljice, mnogo je bilo pozerjev in pozerk, ki so lovili s svojimi kostumi in pretiranimi oblačili pozornost vsake kamere in fotoaparata, kot so le lahko. Pa si jih takole ogledujem, kako se jim še ploskat ne ljubi, ko naredijo manekenke mimohod, zdolgočaseno zehajo, gledajo v vrečke, ki so jih pričakale na stolih s strani sponzorjev, nekateri se sami sebe slikajo s telefonom in verjetno takoj zatem pošljejo v svet kako pomembni so. Seveda je v prvih vrstah sedelo tudi mnogo neznanih oseb, ki so prisrčno ploskale in bile očarane nad videnimi modeli.

Manekenke in nekaj zelo redkih manekenov: vse tri dni so bile “uporabljene” iste manekenke, enako grdoglede, le pričesko so jim malce spremenili vsak dan. Pa sem z začudenjem opazovala kako kot trlica suho dekle oziroma mlada ženska pri kreaciji z več gole kože, predvsem od zadaj in od pasu navzdol pri hoji kaže svojo suho ritko, ki pa se nekako želatinasto trese, tako kot suhe ampak očitno mlahave noge. Pa razmišljam, da očitno četudi so sestradane in tečne in nimajo energije za zdravo športanje, pomembno je, da so vitke, je posledica ta, da se vse trese, ko hodijo, kar naj ne bi bilo značilno za suha dekleta. Skratka, sem začudena pa čakam, da mi ta fenomen kdo pojasni.

Philips fashion week

Glede energije, ki so jo dekleta oddajala, pa žal nimam najboljšega mnenja, saj so bile vse tri večere takorekoč enake, dolgočasne, nič nepredvidljivega, odstopajočega, novega, svežega ni bilo. Le puste face, ramena nazaj, roke bognedej premikat, noge komaj premikat v stilu noga pred nogo, tako da sem se tretji večer glede živih obešalnikov že pošteno dolgočasila. Malce svežine je prinesel le minutni šou Marka Mandiča, igralca, ki je nosil pleteno oblačilo oblikovalke Niti Niti prvi dan dogajanja. To priznam!

Obiskovalci so si po koncu revij ogledovali eden drugega, kako se oblečeni, nališpani, s kom so prišli in koga vse poznajo. Slovenija je seveda majhna kurja deželica, kjer se vsi med seboj poznajo (mo), vsaka odcvetela misica ali napovedovalka vremena v svojih neokusnih oblačilih je bila deležna nekaj sekund slave v obliki bliskavic, saj so vedele, da se bodo fotografije pojavile v trač revijah, od tega pa seveda vsa ta industrija živi, pa tudi same na koncu koncev, če potegnemo limito celotnega procesa.

Sama sem srečala cel kup prijateljev, znancev, nekdanjih sodelavcev in fotografov, ki jih poznam iz enega mojega prejšnjega življenja kar mi je bilo super, namreč taka dolgoletna prijateljstva so dejansko neprecenljiva. Pa smo se režali točno tako, kot da ne bi med tem in zadnjim našim srečanjem minilo včasih tudi nekaj let.

Pohvalila pa bi oblikovalce, ki so se predstavili. Težko si zamislim, koliko napora, idej, kreativnosti, realizacije in organizacije zahteva takšen projekt, vse skupaj pa mine v pičlih nekaj minutah, kolikor so dekleta korakala v različnih oblačilih po modni stezi. Kapo dol in izražam veliko spoštovanje do vsega, kar so predstavili. Nekatere cunjice te kar potegnejo v dogajanje in bi jih imela takoj, druge so se mi zdele same sebi namen, krznena oblačila si ne bi dala na sebe za noben denar, ampak to je zgolj moje videnje in razmišljanje.

Povzetek: zanimivo, predvidljivo, obiskovalci in njihov bonton ter vedenje dokaj pod nivojem, organizacija dogodka korektno solidna, muzika pa odlična! Zaradi kreativne energije in naboja se že veselim prihodnjega tedna mode.

Fotografija: Philips fashion week

Melita Kuhar Pucko

admin